Kot odgovorni urednik uradno odgovarjam pred državo, neuradno pa poslušalcem, širšim in ožjim sodelavcem, ter našim poslovnim partnerjem. Zato naj zdaj z vso težo slovesnega trenutka izrečem hvala vsem sodelavcem, ki soustvarjate program Radia Ognjišče, vsem, ki omogočate naše delovanje, skratka vsem prijateljem, še posebej tudi vam, ki nam s svojo današnjo prisotnostjo izkazujete čast.Kako je izgledalo 25 preteklih let, ste v nekaj številkah že slišali. Z njimi smo želeli poudariti tisto, kar je skrito, namreč vezi, ki smo jih pletli s poslušalci. In to bo tudi temeljna usmeritev, ko se oziramo v prihodnost. Odnos z drugim bo izziv za vsako družbo jutrišnjega dne in še posebej za vsak medij. Statistika kaže, da se več ukvarjamo z »ekrančki« kot drug z drugim in v zadnjih letih se že kaže sestradanost zaradi pomanjkanja iskrenih in toplih odnosov. Zato bo Radio Ognjišče še naprej spodbujal h konkretnim medosebnim odnosom, solidarnosti.Naše poslanstvo je Oznanjati veselo novico. V nekaj besedah to pomeni biti človek človeku v povezavi s presežnim.Kako voditi krmilo te ladje, ko eni zahtevajo, da moramo biti drugačni in drugi, da moramo prilagajati norme sodobnemu svetu, odgovarjam z besedami iz pisma Diognetu iz tretjega stol. po Kristusu, ki o kristjanih pravi: »Njihov način ni nič nenavaden... Bivajo na zemlji, a imajo svoje državljanstvo v nebesih...« To je tudi naša vizija, ko govorimo o naši skupnosti in to je naš načrt za danes in jutri.Želimo biti sprejeti kot del enakopravne in enakovredne družbe, želimo se veseliti življenja …Nenazadnje si želimo mirno plovbo in dejavno ter odločno besedo državnih institucij, ki nas pri drugi državi, v tem primeru Italiji, ne ščiti, ko govorimo o frekvencah, ter nas v boju s sodnimi mlini pušča same. Epilog te zgodbe je ugašanje naših oddajnikov na Primorskem. Ob tem je še toliko bolj nerazumljivo dejstvo, da gre za umanjkanje branjenja državne meje, saj v 24-tem členu Zakona o elektronskih komunikacijah piše, navajam: »Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo.« Če se moramo radijske postaje na našem ozemlju umikati zaradi tožb italijanskih radijskih postaj, gre torej za pomanjkljivo obrambo slovenskih naravnih dobrin.
Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, dober dan. Vsem skupaj in hkrati vsakemu posebej se iskreno zahvaljujem za udeležbo. Radijci si želimo, da se vse niti, ki so se stkale med nami v minulih letih, po današnjem srečanju še bolj utrdijo. Drug drugega podprimo v prizadevanjih za dobro in lepo v naši domovini ter za ohranitev krščanskih korenin našega naroda.28. novembra ob 17. uri bo minilo 25 let, odkar smo začeli s štiriindvajseturnim programom ali povedano drugače: za nami bo 219.144 ur programa, v katerem je bilo okoli 40 % govornega programa in več kot 70 % slovenske glasbe. V letih našega delovanja smo omogočili 130 novih pesmi za zakladnico slovenske glasbe. Ne bo odveč omeniti, da smo prvi v Sloveniji začeli z oddajanjem 24-urnega programa preko spleta. To je bilo spomladi 1997. Ob našem osnovnem delu, ki je ustvarjanje radijskega programa, si prizadevamo za neposredni kontakt s svojimi poslušalci. Tako smo več kot 5.000 poslušalcev peljali na radijske počitnice, z Gala in drugimi koncerti smo razveselili blizu 100.000 obiskovalcev. Do zdaj smo pripravili 47 srečanj poslušalcev in prijateljev Radia Ognjišče, na katerih se je zbralo več kot 50.000 ljudi. Program ustvarjamo v glavnem v studijskih prostorih, se pa podajamo tudi na teren. Posebno doživetje je že deset let kolesarjenje Od Marije k Mariji, s katerim se je zavrtelo že več kot 2.000 kilometrov. V jubilejnem letu so trije sodelavci v enem dnevu prekolesarili Slovenijo od Hodoša do Kopra. Zlato je pravilo, da naj ne ve levica, kaj je dobrega storila desnica. Pa vendar je prav, da povemo na glas, da smo z dobrodelno akcijo Pustna sobotna iskrica, letos je bila že sedemnajsta, zbrali že več kot milijon evrov za projekte naših misijonarjev.Prijatelje Radia Ognjišče sem že omenil. Kdo so? To so podporni člani, dobrotniki, ki so se obvezali, da nas bodo po svojih zmožnostih finančno podpirali. Imamo jih več kot 15.000 in njihov delež pomeni 50 % od vseh radijskih prihodkov.Trenutno oblikuje radijski program Radia Ognjišče 32 redno zaposlenih in 12 honorarnih sodelavcev.
25. junija praznuje domovina in praznujemo tudi na radiu Ognjišče. Povezani smo bili s Krvavcem, kjer stoji ena najpomembnejših oddajniških točk. Ko smo 26. junija 1991 razglasili samostojnost, so enote JLA skušale onesposobiti oddajnik na Krvavcu. Svoje spomine je z nami delil Mitja Zatler, ki je bil takrat vodja izmene na oddajnem centru Krvavec.
25. junija praznuje domovina in praznujemo tudi na radiu Ognjišče. Povezani smo bili s Krvavcem, kjer stoji ena najpomembnejših oddajniških točk.
25. junija praznuje domovina in praznujemo tudi na radiu Ognjišče. Povezani smo bili s Krvavcem, kjer stoji ena najpomembnejših oddajniških točk. Špela Janša je pojasnila, od kod ime planine, kdo prihaja na planino, o ponudbi butičnega turizma pa je spregovorili Tomaž Tolar. Za konec pa so Nataša Ličen, Andrej Jerman in Blaž Lesnik strnili nekaj vtisov o kolesarskem vzponu na Krvavec.
Z nami je svoja razmišljanja in spoznanja o življenju, ki jih je dobila tudi s spremljanjem umirajočih, delila učiteljica biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani Mihaela Terkov.
Andrej Majcen je poletne počitnice preživljal pri babici Julki in dedku Lojzu, ki je bil vlakovodja. Občudoval je dedka in si želel, da bi tudi sam lahko potoval in videl svet.
V prazničnem jutru je p. Branko Petauer predstavil letošnje šmarnično branje za odrasle Naj ti bom nežni rdeči cvet, v katerem nam približa življenje in delo Božje služabnice Cvetane Príol. Spoznali pa smo tudi šmarnice za otroke.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
V oddaji Moja zgodba bomo predstavili dve razmišljani z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Milan Pahor bo spregovoril o partizanskem šolstvu na Primorskem med leti 1943 in 1945, Erika Jazbar pa bo predstavila delovanje Slovenske gimnazije pod Kapelo v Gorici v letih 1944–1945.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Govorili smo o razmerah na trgu dela, ki so zelo ugodne, saj brezposelnost vztraja na rekordno nizkih ravneh. Zaradi tega imajo težave delodajalci, ki kadre iščejo tudi v bolj oddaljenih deželah. Spregovorili bomo tudi o kršitvah delovnopravne zakonodaje, inšpekcijskih nadzorih in pokojninski ter davčni reformi, ki ju je napovedala vlada. O omenjenem smo spregovorili s predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič, predsednikom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blažem Cvarom in ministrom za delo Lukom Mescem.